1. etn., pri lovljenju dogovorjeno mesto, ki se ga bežeči dotakne, da je varen pred lovečim:priteči do zapika; ta vogal je zapik / kot vzklik zapik, je zavpil, ko je pritekel k drevesu izraža, da se koga ne sme ujeti // pusti ga, je zapik v položaju, ko se ga ne sme loviti
2. v medmetni rabi izraža odločenost, da se kaj preneha:zapik, to me ne skrbi več / zapik, ne prepirajta se // navadno v zvezi z inizraža odločnost, nepopustljivost:moja žena bo, in zapik; zapik, lažeš; tako je, kot pravim, in zapik ● ekspr. kmalu bo vsemu zapik kmalu bo vsega konec; ekspr. narediti čemu zapik povzročiti, da kaj preneha
Dostopnost