• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zapírnica -e ž (ȋ) 

  1. 1. knjiž. priprava iz dveh nerazstavljivo povezanih ploščic, pritrjenih vsaka na svoj del, ki omogoča zapiranje, odpiranje; šarnir: povezati plošče z zapirnicami
  2. 2. nar. severozahodno preprosta vrata, zapora: odriniti zapirnico in stopiti v stajo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek