zaplóten -tna -o prid. (ọ̑) 

  1. 1. ki raste za plotom: koprive in druge zaplotne rastline // ekspr. nepomemben, navaden: od zaplotnega učitelja se je prebil do uglednega profesorja
  2. 2. ekspr. skriven, zahrbten: zaplotno ravnanje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek