zaplúti -plôvem in -plújem dov., tudi zaplovíte (ú ó, ú) 

  1. 1. začeti pluti: dvignili so sidro in zapluli / jadrnica je zaplula z vetrom // ploveč se usmeriti, iti kam: ladja je zaplula k obali, skozi preliv, v pristanišče / ekspr. ptica je zaplula po zraku zletela // ekspr. temni oblaki so zapluli čez nebo so se pojavili na njem
  2. 2. ekspr. lahkotno, mirno iti, oditi: neslišno je zaplula po preprogi
  3. 3. ekspr. začeti se širiti, razširjati: vonj po pečenki je zaplul v sobo / njegov glas je zaplul po prostoru
  4. 4. ekspr., v zvezi z v postati deležen visoke stopnje stanja, kot ga določa samostalnik: zapluti v nezmernost / dežela je zaplula v nasprotja / zapluti v spanec zaspati
    ● 
    ekspr. življenje je zaplulo v stare vode stvari se niso nič spremenile



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek