zapotegníti in zapotégniti -em dov. (ī ẹ́) 

  1. 1. z gibom mišic nenaravno spremeniti položaj česa zlasti v kako smer: kadar je govoril, je ustnice nekoliko zapotegnil; zapotegniti kotičke ust navzdol / zaničljivo je zapotegnil obraz namrdnil
  2. 2. povzročiti, da traja kaj dalj časa; potegniti: zapotegniti pogovor / kaj, je zapotegnil

zapotegníti se in zapotégniti se zavleči se: branje se je zapotegnilo pozno v noč

zapotégnjen -a -o: zapotegnjena govorica; zapotegnjena usta
 
zapotegnjen obraz dolg in ozek; prisl.: zapotegnjeno reči



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek