zapozníti -ím dov., zapóznil (ī íknjiž. 

  1. 1. narediti, povzročiti, da se kaj začne, nastopi pozneje, kot se predvideva, pričakuje; zakasniti: reforme so zapoznile izbruh nezadovoljstva
  2. 2. nepreh. priti kam pozneje, kot je določeno; zamuditi: če je zapoznil, se je opravičil

zapozníti se 
  1. 1. začeti se, nastopiti pozneje, kot se predvideva, pričakuje; zakasniti se: odhod se je zapoznil; žetev se je zapoznila
  2. 2. ostati, zadržati se kje dalj, kot se predvideva, pričakuje: zapoznil se je v gostilni / shod se je zapoznil do noči je trajal
    ● 
    knjiž. zapoznilo se je in ni mogel nikamor bilo je že pozno (zvečer)



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek