zapráskati -am dov., tudi zapraskála (á) 

  1. 1. večkrat potegniti po čem
    1. a) z nohti, kremplji: pes je zapraskal po vratih; zapraskati se po glavi popraskati se
    2. b) s kakim (ostrim) predmetom sploh: z nožem zapraskati po zidu
  2. 2. s tesnim dotikom delajoč razo, premakniti se po čem: drsalke so zapraskale po ledu
  3. 3. dati ostre, neprijetne glasove: v sobi je zapraskalo pero; žaga je komaj slišno zapraskala
    ● 
    v grlu ga je nekaj zapraskalo mu povzročilo neprijeten, pekoč občutek; slabš. zapraskal je svoj podpis pod pogodbo podpisal se je



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek