• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zapraševáti -újem nedov. (á ȗ) 

  1. 1. povzročati, da je kaj polno prahu, pokrito s prahom: zapraševati delovne prostore; zapraševati si obleko
  2. 2. agr. nanašati prašivo na rastline; prašiti: zapraševati sadno drevje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek