• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zaprhútati -am dov., zaprhutála (ū) 

  1. 1. hitro, slišno zamahniti s perutmi: tik ob njem je zaprhutal petelin; brezoseb. v gozdu je nenadoma zaprhutalo / ekspr. ognjeni jeziki so zaprhutali slišno zaplapolali
  2. 2. prhutajoč zleteti: prepelica je zaprhutala izpred kose; ptič zaprhuta v zrak



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek