zapriséči -séžem dov., zaprisézi zaprisézite; zapriségel zapriségla; nam. zapriséč in zaprisèč (ẹ́) narediti, da kdo opravi prisego: sodnik zapriseže pričo / hotel ga je zapriseči, da bi izpolnil njegovo voljo s prisego obvezati // narediti, da kdo opravi slovesno izjavo: zapriseči sodnika; zapriseči vojake; zapriseči ob nastopu službe, prevzemu oblasti
● 
publ. zaprisegli so, da tega niso storili prisegli, zagotovili

zapriséči se knjiž. trdno obljubiti, skleniti: zaprisegel se je, da tega ne bo več delal

zapriséžen -a -o: zaprisežen izvedenec; zapriseženi sodni tolmač
 
knjiž. brez intuicije tudi tak zaprisežen racionalist ne more shajati nepopustljiv, dosleden



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek