zaprosíti -prósim dov. (ī ọ́) 

  1. 1. izraziti komu željo
    1. a) da kaj da, naredi: zaprositi koga za časopis; zaprositi za pomoč, službo, štipendijo; zaprositi za uslugo / zaprositi za pomočnika / zaprositi za besedo
    2. b) da kdo postane deležen česa: zaprositi za odpuščanje
       
      ekspr. zaprosil je za njeno roko zasnubil jo je
  2. 2. proseče reči, povedati: tiho je zaprosil: prižgi luč; zaprosil je, naj bo miren

zapróšen -a -o: poslati zaprošeni papir; vsakdo je bil zaprošen, da pomaga



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek