• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zapuhtéti -ím dov. (ẹ́ í) 

  1. 1. dvigniti se in zaradi razširitve v zraku navadno izginiti: iz dimnika je zapuhtel oblak dima
  2. 2. razširiti se in biti zato zaznaven z vohom: po sobi je zapuhtel oster vonj
  3. 3. začeti puhteti: toliko časa je kurila, da je peč zapuhtela / ekspr. gozd je zapuhtel v sopari



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek