• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zapuščínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zapuščino: reševati zapuščinske zadeve
♦ jur. zapuščinski postopek; zapuščinska pravda; zapuščinska razprava; zapuščinsko sodišče



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek