zarjovéti -ím dov. (ẹ́ í) navadno kot nedoločnik in deležnik na -l
1. oglasiti se z močnim, nizkim, zateglim glasom:lev v kletki je grozeče zarjovel; zarjovela je kot žival / od strahu je zarjovel // ekspr. dati rjovenju podobne glasove:zamahnil je z zastavico in motorji so zarjoveli; sirena je zarjovela
2. slabš. zelo zakričati:zarjovel je na vse grlo, da bi ga slišali / ne vtikaj se v pogovor, je zarjovel
3. ekspr. hrupno nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo:veter je zarjovel čez hribe; prim. zarjuti
Dostopnost