zarjúti -rjôvem in -rjújem dov., tudi zarjovíte (ú ó, ú)
1. oglasiti se z močnim, nizkim, zateglim glasom:razdražen bik je zarjul; zarjul je kot lev // ekspr. dati rjovenju podobne glasove:na kolodvoru je zarjula lokomotiva; tanki so zarjuli
2. slabš. zelo zakričati:tako je zarjul, da mu je glas ohripel / zarjul je ukaz
3. ekspr. hrupno nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo:ledeni viharji zarjovejo čez morje; prim. zarjoveti