zasénčenje -a (ẹ̑) glagolnik od zasenčiti: zasenčenje hiše / zasenčenje glasu / zasenčenje avtomobilskih luči



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek