zasíp -a (ȋ) 

  1. 1. glagolnik od zasipati: zasip jame, jarka; zasip opuščenega rudnika / zasip temeljev hiše / ročni, strojni zasip
     
    mont. mokri zasip zasipanje odkopa z zmočenim materialom; suhi zasip zasipanje odkopa s suhim materialom
  2. 2. material, s katerim se kaj zasipa, zasuje: dovoz zasipa / rečni zasipi
  3. 3. agr. zasipna jama, zasipnica: spravljati repo v zasip



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek