zaslepljeváti -újem nedov. (á ȗ) večkrat zaslepiti: zaslepljevali so jih žarometi nasproti vozečih avtomobilov / bliski so ga zaslepljevali / ekspr. uspehi jih zaslepljujejo slepijo // ekspr. zaslepljevati ljudi z utopičnimi teorijami

zaslepljujóč -a -e: zaslepljujoč blisk; zaslepljujoča strast



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek