zasliševálski -a -o [u̯studilsprid. (ȃ) nanašajoč se na zasliševalce ali zasliševanje: zasliševalske metode / zasliševalska služba



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek