zasliševánje -a (ȃ) glagolnik od zasliševati: zasliševanje prič, strank; zapisnik o zasliševanju
 
jur. križno ali navzkrižno zasliševanje pri katerem o isti stvari izprašuje zasliševanca nasprotna stranka



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek