• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zaslóčiti -im dov. (ọ́ ọ̑) knjiž. upogniti, usločiti: zasločiti palico; hrbet se mu je zasločil

zaslóčiti se ekspr. pojaviti se v obliki loka: nad obzorjem se zasloči mavrica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek