• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zasopíti -ím dov., zasópil (ī í) zasopsti: hoja v hrib me zasopi / kljub hitri hoji se ni zasopil

zasopljèn -êna -o 

  1. 1. deležnik od zasopiti: zasopljen tekač; biti zasopljen od hitre hoje
  2. 2. ki kaže, izraža zasoplost: zasopljeni obrazi ljudi / zasopljeno dihanje; prisl.: zasopljeno dihati, pripovedovati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek