zasôpsti -sôpem dov., zasópel in zasôpel zasôpla (ó)
1. težko, glasno dihniti:bolnik je od časa do časa zasopel; zasopsti po vsakem koraku // slišno globoko dihniti:v hlevu je zasopel konj; zasopsti v spanju // knjiž. globoko vdihniti:če je zasopel, je začutil v prsih bolečine; zasopel je kakor jetnik na svobodi / zasopsti na vse prsi
2. zaradi premagovanja napora povzročiti težko, globoko dihanje:plezanje človeka zasope; pot ga je zasopla in utrudila ● ekspr. ne morem več, je zasopla sopeč rekla
zasôpsti se priti v stanje, ko se težko, globoko diha, zlasti zaradi premagovanja napora:pri hoji navkreber se zasope; tako se je zasopel, da je moral počivati
zasópel -sôpla -o
1. deležnik od zasopsti:zasopli konji; preveč je zasopel, da bi lahko govoril
2. ki izraža, kaže zasoplost:zasopel glas; zasopel obraz / zasoplo dihanje težko, globoko; prisl.: zasoplo dihati, reči