• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zastávek1 -vka m (ȃ) 

  1. 1. kar se zastavi: vrniti zastavek; posojati na zastavke; vzeti uro kot zastavek
  2. 2. igr. predmet, ki ga mora udeleženec dati pri igri na zastavo: igralec da, izgubi zastavek
  3. 3. znesek, ki se vplača pri igri na srečo; stava: visoki zastavki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek