1. izročiti stvar za zavarovanje upnikove terjatve:zastaviti obleko, zlatnino / zadolžil se je pri njem in mu zastavil travnik
2. nav. ekspr. dati na razpolago, uporabiti za kaj:zastavil je svoje moči, sile za narodov blagor; zastaviti vse sposobnosti za uresničitev naloge / zastavil je svoj vpliv pri vladi, da bi jih rešil // tvegati:zastaviti svoje življenje za koga; za ta cilj je zastavil glavo / kot podkrepitev glavo zastavim, da ne prideš tja stavim ● star. zastavil je besedo, da ne bo izdal dal; star. zastavil je besedo zanj zavzel se je zanj; jamčil je zanj
zastáviti se knjiž., v zvezi z zazelo se potruditi, zavzeti:ves se je zastavil za to stvar
zastávljen -a -o:odkupiti zastavljene stvari ♦jur., zgod. zastavljeno gospostvo v fevdalizmu gospostvo, ki ga deželni knez da v zastavo
Dostopnost