• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zastavonóša -e in -a m (ọ̄) 

  1. 1. kdor nosi zastavo: na čelu sprevoda je korakal zastavonoša / postavili so ga za zastavonošo; gasilska četa z zastavonošo
  2. 2. ekspr., navadno s prilastkom vodja, usmerjevalec: postati zastavonoša napredka; zastavonoša v boju za demokracijo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek