zasúžnjiti -im dov. (ú ȗ) 

  1. 1. narediti, da je kdo suženj, da opravlja suženjska dela: zasužnjiti ujete
  2. 2. ekspr. narediti, da je kdo komu podrejen, od koga odvisen: politično zasužnjiti narode / ženska ga je zasužnjila / zasužnjiti koga svoji volji / ta strast ga je zasužnjila za vse življenje / reklama zasužnji človeka

zasúžnjen -a -o: zasužnjen človek



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek