• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zasvítati se -am se dov. (ȋ) nav. 3. os. 

  1. 1. brezoseb. preiti iz noči v dan; zdaniti se: na vzhodu se je zasvitalo; ko se je zasvitalo, zastar. je zasvitalo, je bil že daleč
  2. 2. ekspr. pojaviti se, pokazati se: dan se je zasvital; luč se je zasvitala v temi
  3. 3. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku priti do spoznanja česa: končno se jim je zasvitalo; zasvitalo se mu je, zakaj je odpotoval



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek