• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zaščebetáti -ám tudi -éčem [tudičəb] dov. (á ȃ, ẹ́) 

  1. 1. oglasiti se s kratkimi, nerazločnimi glasovi: ptiči so zaščebetali
  2. 2. ekspr. živahno, lahkotno reči, povedati: pridite, pridite, je zaščebetala soseda



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek