• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zaškrabljáti -ám dov. (á ȃ) 

  1. 1. z glodanjem povzročiti rahle, neizrazite glasove: za omaro je zaškrabljala miš // ekspr. povzročiti rahle, neizrazite glasove sploh: v vratih je zaškrabljal ključ
  2. 2. ekspr. z enakomernim udarjanjem povzročiti rahle, votle glasove: dež je zaškrabljal po strehi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek