1. dati neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove:gozd, morje, veter zašumi; listje jim je zašumelo pod nogami; brezoseb. nekaj je zašumelo v sobi / zunaj je zašumel dež; papirji so zašumeli po zraku // povzročiti neizrazite, nezveneče, med seboj pomešane glasove:zašumeti s svilenim krilom; zašumeti s papirji // s prislovnim določilom šumeč se premakniti:okoli njega so zašumele race / ekspr. mimo njega je zašumelo dekle šumeč z oblačili prišlo
2. ekspr. z govorjenjem, premikanjem, navadno več osebkov, povzročiti šumenju podobne glasove:množica v dvorani je zašumela; brezoseb. po razredu je zašumelo
3. brezoseb. dobiti neprijeten, šumenju podoben občutek v glavi, ušesih zaradi motenj v delovanju organizma:v glavi mu je zašumelo in padel je na tla // ekspr. dobiti neprijeten občutek razdraženosti, vznemirjenosti, navadno zaradi zelo močnega predhodnega dražljaja:ob hudi novici mu je zašumelo v glavi; zašumelo mu je v ušesih, ko je slišal to številko