zatelebáti se -ám se dov. (á ȃ) ekspr. zaljubiti se: že ob prvem srečanju se je zatelebal; na starost se zatelebati; nesrečno se zatelebati / zatelebati se do ušes zelo // zatelebal se je v te kraje

zatelebán -a -o 

  1. 1. deležnik od zatelebati se: zateleban človek; zateleban v sošolko
  2. 2. slabš. omejen, neumen: bil je čisto drugačen od zatelebanih fantov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek