zatemníti -ím [təm] dov., zatemnì in zatèmni; zatèmnil (ī í)
1. z zakritjem narediti, da kaj ne prepušča, ne oddaja svetlobe:zatemniti okna; zatemniti svetilko / ekspr. črn oblak je zatemnil sonce zakril // na tak način narediti, da je kje temno:zatemniti dvorano; zatemniti sobo zaradi predvajanja filma; zatemniti z zavesami
2. knjiž. narediti, da postane kaj neizrazito, nejasno:zatemniti osnovni problem / obup je zatemnil upanje
3. knjiž. narediti kaj mrko, neprijazno:skrbi so mu zatemnile obraz
4. knjiž. povzročiti, da je kaj deležno manjše pozornosti; zasenčiti:zatemnil je vse mestne veljake / skoraj bi zatemnil slavo največjega pesnika / s svojo lepoto je zatemnila vse druge
zatemníti se
1. postati temen:nebo se zatemni / brezoseb. zaradi nizkih oblakov se je še pred nočjo zatemnilo stemnilo
2. knjiž. postati mrk, neprijazen:obraz se mu je ob novici zatemnil / prijazne oči so se ji zatemnile od žalosti
zatemnjèn -êna -o:zatemnjena luč, soba; okna so zatemnjena