zatêpsti -têpem dov., zatépel zatêpla (é) star. zbiti, stolči: dež, toča zatepe zemljo
● 
redko zatepsti sladkor v trd beljakov sneg vtepsti

zatêpsti se potepajoč se, pohajkujoč zaiti: s prijateljem se je zatepel v krčmo / že pred mnogimi leti se je zatepel v ta kraj je prišel // v gozd so se zatepli divji prašiči

zatepèn -êna -o 

  1. 1. zbit, stolčen: zemlja, zatepena od dežja
  2. 2. čokat, tršat: človek zatepene postave



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek