zatíčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zatič: zatični spoj
 
teh. zatični vijak vijak brez glave, z navojem po celi dolžini



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek