• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zatočíti -ím dov., zatóčil (ī í) star. zakotaliti, zavaliti: zatočiti kolo, obroč; zatočiti sod po bregu; steklenica se je zatočila proti vratom; kovanec se je zatočil pod omaro

zatočèn -êna -o: v luknjico zatočena kroglica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek