1. spustiti se za obzorje, pod obzorje; zaiti:sonce, zvezda zatone / sonce je zatonilo za goro
2. končati se, miniti:dan je zatonil; leto je zatonilo
3. navadno s prislovnim določilom izginiti, izgubiti se:zatonil je v noč; gledal je za njim, dokler ni zatonil v daljavi
4. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z vizraža nastop stanja osebka, kot ga določa samostalnik:zatonil je v spanje; zatoniti v žalost / to delo je že zatonilo v pozabo ● ekspr. njegova slava je zatonila je minila; ekspr. zvezda njegove sreče je zatonila prenehal je biti srečen; prenehal je biti uspešen
Dostopnost