• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zatóženec -nca m (ọ́) 

  1. 1. kdor je zatožen: mali zatoženec se je hotel maščevati tožljivcem
  2. 2. zastar. obtoženec, obdolženec: zatoženec se je zagovarjal, da tega ni storil hote; iz tožnika postati zatoženec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek