zavabíti in zavábiti -im dov. (ī á) 

  1. 1. redko izraziti, izreči vabilo: pojdite z nami, zavabi sosed
  2. 2. za krajši čas vzbuditi pri kom željo po obisku, stiku: gore me zavabijo / njen smehljajoči se obraz zavabi
  3. 3. v krščanskem okolju začeti vabiti: zvon zavabi k maši



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek