• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zavdájati -am nedov. (ȃ) 

  1. 1. star., z dajalnikom zastrupljati: opazil je, da mu žena zavdaja / človeštvo si samo zavdaja
  2. 2. zastar., z dajalnikom povzročati, vzbujati: njen pogled mu je zavdajal grozo
  3. 3. zastar., v zvezi s po zaudarjati, smrdeti: vse v hiši je zavdajalo po starem; brezoseb. zavdajalo je po plesnobi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek