zavésiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑knjiž. 

  1. 1. zagrniti z zaveso: zavesiti okno, vhod / zavesiti z odejo // zagrniti, zakriti s čim visečim sploh: zavesiti si obraz s pajčolanom
  2. 2. viseč zakriti: brki so mu zavesili zgornjo ustnico / ekspr. megla je zavesila polja
    ● 
    knjiž., ekspr. nebo se je zavesilo z nizkimi oblaki se je zakrilo, prekrilo

zavéšen -a -o: ženske, zavešene čez obraz; zavešena okna



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek