• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zavétnica -e ž (ẹ̑) 

  1. 1. rel. svetnica, izbrana za zaščitnico osebe, cerkve: sv. Barbara je zavetnica vaške cerkve / zavetnica mornarjev
  2. 2. ženska, ki daje komu zavetje, pomoč: delovala je kot zavetnica revnih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek