zavéznica -e ž (ẹ̑) 

  1. 1. ženska oblika od zaveznik: v teti je našel edino zaveznico / države zaveznice
  2. 2. zastar. kravata: gospod z zaveznico



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek