zavidljív -a -o prid., zavidljívejši (ī í) 

  1. 1. zavisten: zavidljivi sosedje / biti komu zavidljiv za kaj / zavidljive oči
  2. 2. ekspr. zelo dober, ugoden: priboriti si zavidljiv položaj; soba z zavidljivim razgledom; pri delu je dosegel zavidljive rezultate // zelo velik, visok: doseči zavidljiv uspeh; zavidljiva hitrost; naše šolstvo je doseglo zavidljivo raven

zavidljívo prisl.: zavidljivo gledati; zavidljivo dobra kakovost izdelkov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek