zavirálnik -a (ȃ) žel. naprava na vlečnem vozilu za zaviranje vlaka: zavirati z zaviralnikom; ročica zaviralnika
● 
redko zavirati kmečki voz z zaviralnikom z zavorno verigo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek