zavlačúgati -am dov. (ȗ) slabš. zapraviti z vlačuganjem: veliko denarja zapije in zavlačuga

zavlačúgati se predati se vlačuganju: odšel je od doma in se zavlačugal

zavlačúgan -a -o: zavlačugan moški



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek