• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zavónjati -am dov. (ọ̑) 

  1. 1. zadišati: vrtnice so zavonjale / brezoseb. zavonjalo je po kadilu
  2. 2. preh. zaznati vonj: zavonjati cvetje / knjiž. konj je zavonjal gospodarja zavohal



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek