zavráten -tna -o prid. (ȃknjiž. 

  1. 1. ovraten: zavratna ruta
  2. 2. ki skrivaj naredi kaj slabega; zahrbten: zloben in zavraten človek / zavraten napad, umor
  3. 3. navidezno nenevaren: reka je polna zavratnih vrtincev / zavratna bolezen

zavrátno prisl.: zavratno napasti koga



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek