• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zavrátnik -a m (ȃ) 

  1. 1. star. ovratnik: zapeti zavratnik; suknjič z visokim zavratnikom
  2. 2. knjiž. zahrbten človek: razkrinkati zavratnika



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek