• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

zavŕženec -nca m (ȓ) 

  1. 1. ekspr. človek, ki ga zaradi odklanjanja njegovega ravnanja kaka skupnost ne upošteva, izloči: družbeni zavrženci
  2. 2. slabš. nemoralen, pokvarjen človek: od tega zavrženca lahko pričakujemo najhujše



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek